TTjčki so več ali manj zdravi psi. Njihova domovina in težki pogoji preživetja so jih po vsej verjetnosti naredili take...jaz pravim "žilave". Pasma sama po sebi je precej zdrava pasma in TTji doživijo visoko starost (tudi 16 let  in več).
Kljub temu pa se TT, kot vse druge pasme žal sooča tudi z nekaterimi gensko oz. dedno pogojenimi boleznimi in zato sta  premišljena in selektivna vzreja v tem času še kako pomembni. To je zame dober in edini pravi odgovor tudi na vprašanje čemu kupiti psa TTja z rodovnikom in izbrati vzreditelja z veliko začetnico. V zahvalo in v pohvalo gre vsem , ki se v našem pasemskem  klubu trudijo že iz časov Sekcije dalje, ki s klubom dihajo in živijo, da imamo urejeno vzrejo v skladu z dobrimi vzrejnimi pravili, ki terjajo odkrivanje dednih bolezni in, da se prav zaradi tega v klubu lahko pohvalimo z dobro in s kvalitetno vzrejo TTjev. 

Dedne bolezni, ki so jim TTji podvrženi:

PRA - PROGRESIVNA RETINALNA ATROFIJA
LL - LUKSACIJA LEČE
CCL / NCL - CEROIDNA LIPOFUSCINOZA
KATARAKTA oz. SIVA MRENA
DISPLAZIJA KOLKOV, DISPLAZIJA PATELE
PRIROJENA GLUHOST
 

PRA - progresivna retinalna atrofija

je dedna in počasi napredujoča očesna bolezen, pri kateri gre za odmrtje celotne mrežnice - retine očesa  in, ki  postopoma  vodi do popolne slepote psa. Mrežnica se nahaja v zadnjem delu očesa in je sestavljena iz celic, ki absorbirajo svetlobo in pošiljajo impulze preko živcev v možgane, ki sprejeto pretvorijo v sliko. Z umiranjem retine kužki sprva izgubijo vid v senci in v temi, ob napredovni bolezni pa se slepota spremeni tudi v slepoto podnevi oz. preide v  popolno izgubo vida .
Pri vseh pasmah, kjer je bilo dedovanje mogoče identificirati, se bolezen deduje avtosomno recesivno. Starost začeteka bolezni in hitrost njenega napredovanja se razlikujeta od pasme do pasme. V večini primerov se klinični znaki okvare vida pojavijo, ko pes šteje 6-8 let. Za TTje je zelo značilno, da se statistično gledano bolezen pojavlja v dveh starostnih skupinah in sicer pri pseh starih med 3 in 5 let ter kasneje pri skupini psov, starih med 7 in 10 let.
Zdravila, s katerim bi to bolezen lahko pozdravili ni in prav zaradi tega je pomembno, da vzreditelji redno in v skladu z vzrejnimi pravili našega kluba pregledujemo oči obema pasjima staršema, s katerima se leglo načrtuje.

Bolezen se odkriva s preprosto preiskavo, opravi pa jo lahko izkušeni veterinar - okulist, pri nas je to Zlata Čop, ki izda potrdilo o zdravstvenem stanju oči pregledanega TTja. Enako velja za dalje opisani bolezni LL in sivo mreno. Za to bolezen je sicer znano, da se pojavlja v dedni obliki ( znana je namreč tudi nenadno pirdobljena retinalna atrofija – SARD) pri več pasmah in ne zgolj pri TTjih, z njo pa se srečujejo tudi v felinologiji. PRA je lahko tudi pozna oblika bolezni CCL. Kot bolezen je za psa neboleča.

LL- luksacija leče

Tudi luksacija leče je pri TTjih podedovana bolezen, zato govorimo o primarni luksaciji in se praviloma pokaže med 3 in 5 letom starosti psa.Očesna leča je prozorna struktura, ki se nahaja za zenico. Njena glavna naloga je natančno uklanjanje svetlobe na očesno ozadje oziroma mrežnico. Na periferiji se nanjo naraščajo tanke nitke imenovane zonule, ki so povezane s ciliarno mišico.  Ko se leča delno ali popolnoma dislocira od teh nitk, ki lečo držijo na njeni pirmarni poziciji, se leča začne premikati, lahko tudi po celem očesu. Zaradi tega pride do povišnja pristiska v očesu oz. glavkoma, kar je za psa izredno boleče in v kratkem času povzroči hudo poškodbo ali pa celo odmrtje očesne mrežnice. Glede na to, da je to dedna bolezen, je več ali manj skoraj zagotovo, da bo LL prizadela obe očesi. Značilni simptomi pri luksaciji so predvsem solzenje očesa, rdečina, mlečna barva roženice. .. Kot luksacija, kot glavkom lahko povzročita večje zaplete, v naslabšem primeru pa tudi slepoto, obvezna je operacija očesa. Medtem, ko primarna luksacija leče privede do glavkoma, pa lahko najprej nastali glavkom privede do sekundarne luksacije leče. Sekundarno luksacijo leče lahko povzročijo tudi druge poškodbe oz. bolezni oči, kot so močni udarci v predel glave, katarakta, kronična vnetja šarenice, tumor v očesu ali pa celo hud traumatičen dogodek. Za sekundarno luksacijo je sicer značilno, da so bolezenski znaki sicer izrazitejši, sama bolezen pa se ne deduje na potomce.LL  je za psa zelo boleča bolezen in kot že rečeno, se jo odkriva s preprosto preiskavo s strani pooblaščenega veterinarja.

Kot novost pri odkrivanju bolezni LL lahko z velikim veseljem omenim, da je z oktobrom 2009 na veterinarski fakulteti v Hannovru ter nato še s februarjem 2010 na veterinarski fakulteti v državi Missouri bil po dolgih letih proučevanja odkrit gen, preko katerega se bolezen LL  deduje. Možni rezultati DNA testiranja so free/carrier/case. Medtem, ko je pes case oboleli, je za pse, ki so s testiranjem dobili izvid free ali carrier značilno, da so zdravi psi in ne morejo oboleti! Pes case ni primeren za vzrejo, medtem ko je za pse carrierje pomembno, da se jih pari zgolj s psi, ki so free.

KATARAKTA
Leča je v normalnem stanju jasno / transparentno tkivo, ki fokusira svetlobo na očesno mrežnico pri katarakti pa je to prehajanje svetlobe skozi lečo moteno. Stanje pri katerem se očesna leča zamotni se imenuje katarakta. Rezultat sive mrene so različne stopnje slepote, vidimo pa jo kot neprosojno belomodro motnjavo na očesni leči, ki v končni fazi bolezni postane snežno bela. Pogosto ta motnja napreduje do popolne slepote. Poleg dedne pogojenosti pa na nastanek katarakte vplivajo še tudi nekateri drugi dejavniki, kot so sladkorna bolezen, zastrupitve, radioaktivna sevanja in tudi poškodbe. V tem primeru dedne pogojenosti ni.

Pse s sivo mreno je potrebno redno veterinarsko oskrbovati in ev. tudi zdraviti z ustreznimi zdravili proti vnetju mrežnice in nekaterim drugim bolezenskim stanjem, na katere siva mrena lahko vpliva. Sama siva mrena ni ozdravljiva s pomočjo terapije z zdravili, lečo je potrebno operativno odstraniti in vgraditi novo.

CCL ali ceroidna lipofuscinoza

Je kot RRA in LL autosomno recesivna dedna bolezen, pri kateri se nabira oz. odlaga odpadni material predvsem v celice živčnega sistema. Prvi znaki te bolezni so nočna slepota, kasneje pa se bolezen začne odražati na samem obnašanju kužka. Psi s to motnjo delujejo nervozno, plašno, spremenijo se jim prehranjevalne navade, nekateri psi izgubijo sobno čistočo in pozabijo že priučene navade in obnašanje, včasih delujejo celo agresivno napram že poznanim ljudem in ostalim živalim. Posledice so vidne na nekoordinirani hoji , ki se stopnjuje s stopnjevanjem bolezni, kužki imajo težave s skakanjem v višino ali s hojo po stopnicah navzgor, v zadnjem stadiju bolezni kužki pogosto padajo in le s težavo spet vstanejo nazaj na tačke. Prisotni so napadi krčov, ki se stopnjujejo z napredovanjem bolezni. Podvrženi so najprej nočni, nato tudi dnevni slepoti, pupile znajo biti rahlo razširjene. Zdravila za to bolezen še ni, je pa istočasno z odkritjem gena za prenos bolezni LL bil odkrit tudi gen za prenos bolezni CCL. Dna test je torej z letom 2009-2010 že na voljo! Tudi tukaj je značilno ,da so psi z izvidom free ali carrier zdravi psi, da se pse carrier sme pariti zgolj s psi free, pse, ki so case pa je je potrebno iz vzreje izključiti.Pri slednjih sicer ni rečeno,da bodo znaki bolezni dejansko tudi izraženi.

DISPLAZIJA KOLKOV in PATELLE

Displazija kolkov je v nekaterih primerih prisotna že ob sami kotitvi mladička, v večini pa se vidno pojavi okoli 1 leta starosti. Čeprav je predvsem značilna za hitro rastoče pasme, pa je njeni pojav pirsoten tudi pri TTjih. Diagnosticira se jo z rentgenskim slikanjem,  kjer za to pooblaščeni veterinar poda oceno kolčne displazije in jo zapiše na hrbtno stran rodovnika.
Tudi kolčno displazijo se tretira kot dedno bolezen, kjer se kolčna ponvica in stegnenična glavica ne prilegata popolnoma ena drugi oz. kjer stegnenična glavica uhaja iz sklepa zaradi ohlapnih vezi. Do displazije pa lahko sicer tudi pride zaradi nekaterih poškod, saj v sami fazi rasti na razvoj samih kosti negativno vplivajo številni zunanji dejavniki. Ravno zato vzreditelji nove lastnike mladičkov opozarjamo na nošenje mladičkov po stopnicah, na preprečevanje skakanja na in z visoko stoječega pohištva, naporno hojo v hrib oz. opozarjam, da se ne pretirava s telesnimi aktivnostmi dokler je kuža še v obdobju rasti.
Zdravljenje kolčne diplazije je odvisno predvsem od tega, kakšne stopnje je displazija. V lažjih pirmerih se zdravi pse s kortikosteroidnimi zdravili ali analgetiki, s katerimi se skuša kužkom omogočiti »normalno« življenje s čimmanj bolečine, v primerih težje stopnje pa je potrebno kirurško zdravljenje, včasih celo menjava kolka z umetnim. Displazijo kolkov se ocenjuje z ocenami A1, A2, B1, B2, C1, C2, D1, D2 , E1, E2 . Vzrejna komisija tako glede na doseženo oceno vzrejno dovoljenje lahko podeli ali ne oz. ga odvzame.

Drugo displazično stanje, ki je dokaj redko pri TTjih je displazija oz. luksacija patele, kjer gre za dislokacijo pogačice iz kolenskega zgloba. Zelo mladi TTji, ki gredo skozi rapidno obdobje rasti včasih doživijo rahlanje ligamentov, ki pogačico dodatno držijo, vendar pa se to stanje zna popraviti, ko psi odrastejo in postanejo močnejši. Tudi za to displazijo je značilno, da se lahko pojavi tudi zaradi poškodbe. Pregled pogačic opravi izkušeni veterinar s premikanjem kolenskega zgloba v stoječem ali ležečem položaju psa. Luksacija patele se ocenjuje z oceno od 0 do 4.

GLUHOST

Gluhost  se pri TTjih lahko pojavi kot prirojena, lahko pa nastane tudi kot posledica poškodbe. Pri prirojeni gluhosti govorimo o degeneraciji notranjih struktur ušesa v nekaj tednih po rojstvu. Najpogosteje je vezana na dva gena in sicer na t.i. „piebald gen“, ki določa količino bele barve  in merle gen.  Gluhost je sicer najpogostejšah pri belo obarvanih pasmah, kot so  npr. dalmatinci, bullterierji, argentinske doge itd. in pa pri angleških setrih, boston terierjih, parson in jack russell terierjih, ter merle pasmah, kot so avstralski ovčarji, border colliji itd. Gluhost je sicer neozdravljiva, vendar pa so kužki zaradi svoje prilagodljivosti sposobni živeti dokaj normalno življenje s svojimi lastniki naprej. Za ugotavljanje gluhosti se uporablja neboleč in zelo zanesljiv BAER-test (Brainstem Auditory – Evoked Response).