Sem krhka in bolna te mesece vsa,
mi bolečina nič več spati ne da.
Kar moraš storiti – to stori mi sam,
da zadnji utrip izgubljen bo tam.
Če žalosten si, razumem te sedaj,
naj tvoje roke žalujejo vsaj.
Ko pride ta dan ljubezni mi daj,
Bolj kot k
Saj nočeš, da bi trpela naprej,
zato, ko pride čas moj – svobode mi vlij.
Močno me objemi, govori lepo,
dokler v mojih očeh teme ne bo.
Spremljaj me tja, kamor želim,
mojim bratcem in sestricam,
staršem bežim.
Čez čas, to zdaj vem,
ljubezen me tvoja nosila še bo,
dokler v tvojem še srcu bo bitja bilo.
Naj zadnjič povem ti, ti vedeti dam,
ne žaluj gospodar moj, če to čutiš še zdaj,
igram se spet mnogo, a poti ni nazaj.
